(2)Vaška lipa v Vrbi
(2)
Vaška
lipa v Vrbi
Razširjena
seja Vaškega odbora Vrba 20. maja 2003 v Prešernovi hiši, je prinesla nekaj
pomembnih spoznanj, oziroma potrditev pravilnosti razmišljanja posameznikov –
občanov.
Županu je
spet nekaj uspelo. Pripravil je »teren ». Nastopajoči so samo hvalili delo
pri ureditvi vasi in tako podprli dobro mnenje ge. Koselj, ki ga je predstavila
za Radio Jesenice, v občinskem tedniku. Povedala je, kako so vaščani in
obiskovalci zadovoljni z novim parkiriščem, s spomenikom in ureditvijo Prešernove
hiše in da to spoznavajo vselej ob pogovoru z obiskovalci, kadar hodijo mimo
Prešernove hiše, na polje.
Vaščanov
ni še nikoli nihče nič vprašal, tudi tokrat niso prišli do besede.
Župan je
razložil svojo idejo za rešitev prometa skozi vas. Zagovarja »zahodno
varianto« obvoznice in stanovanjsko gradnjo na polju zahodno od vasi. Poudarja,
da naj bi bila gradnja omogočena le za potrebe in želje vaščanov Vrbe. Ne
zaveda se v katerem grmu zlodej tiči. Župan, mi gremo v Evropo in po tej
zamisli se bo zgodilo, da bo razočaran kmet prodal svojo zemljo tistim iz »evrope«
in ubogi Vrbnani bodo ostali spet praznih rok.
G. Vladimir
Knific iz ZVKD Kranj je predolgo govoril, povedal pa nič. Žalostno, da še
prave izgovarjave imena za Vrbnane ne uporablja. On je govoril: » VRBLJANI«!
Na vprašanje o primernosti ali ne vzhodne inačice obvoznice, ni odgovoril.
Njemu ne predstavlja problem, če bi obvoznico premaknili za nekaj kilometrov
vzhodno, recimo skozi Hraše in s tem je dobesedno podprl sklep te seje, da se z
obeh smeri, pred vas Vrbo, postavijo prometni znaki, da je promet skozi vas
dovoljen samo vaščanom. To je bil predlog predsednika Vaškega odbora g
Koseljna, kot trenutno edino izvedljiv. ??? Učinek še ni ugotovljen…
Tudi ga.
Pamić Renata je svoje izvajanje osredotočila na vse tisto, kar za vaščane
sploh ni bilo zanimivo. Tudi ona uporablja »VRBLJANI«. Zakaj ? Po tem in po srčici
napak pri zadnji prenovi Prešernove hiše, sodim, da ni strokovno primerna
oseba za opravljanje tako zahtevnih del. Pod njenim vodstvom so delavci stare
pode v Prešernovi hiši izkopali, vgradili beton in talno gretje in na to položili lesen »podn«. ( op.p.
Les je izolator, ne materjal za prenašanje toplote ) Spisek še drugih napak je
pa dolg…
Živahen
pogovor se je odvil na postavljeno vprašanje kaj storiti, oziroma na obvestilo
vaščana, da se na lipi sušijo veje in predstavljajo nevarnost mimoidočim in
pod lipo nastopajočim.
Dejstvo je, kot je pojasnil g. Knific, da je lipa zaščiten kulturni spomenik,
lastnik zemljišča in tako tudi lipe pa je Občina Žirovnica. Za škodo
odgovarja lastnik, vsak poseg pa mora dovoliti ZVKD. G. Knific ni potrdil možnosti,
da je po zdravi kmečki pameti potrebno suhe veje obžagati, suho ali bolano
drevo pa posekati, čeprav je to lipa v Vrbi. Predlagal je neko »zdravljenje«
in da so taki dohtarji v Volčjem potoku. Ni pa povedal, kdo to plača, kadar je
sporno lastništvo in u0pravljanje.
Že so bile
priložnosti. Tudi podpisani sem predlagal, da bi ob stoletnici slovesno
posadili novo lipo. Predlagam, da se vaščanom Vrbe ponudi možnost, da se oni
odločijo kdaj in kako slovesno bodo posadili novo lipo. V čast jim bo, v
Stagnah je gotovo kakšno primerno drevo.
Ne smemo
zatiskati oči pred tem, da ja bila lipa s posegi v preteklosti večkrat
prizadeta in zato zdravljenje ne bi pomagalo. Zdaj stoji na vzvišenem terenu.
Poti so bile poglobljene, zemlja večkrat prekopana, korenine pokriva asfalt,
soljenje cestišča pozimi. Vse to slabo vpliva na zdajšnjo lipo. Novo posajeno
drevo bi se naravno razraslo v teh pogojih in uspevalo. Seveda bi bilo potrebno
upoštevati vse strokovne dosežke in izkušnje domačinov, da bi to v
popolnosti tudi uspelo.
Govorili so
tudi o hidrantih. Potreba naj bi bila, poleg obstoječih štirih talnih, še
nekaj stoječih. Trdim, da je edini obstoječi ob lipi, na nepravem mestu zaradi
izgleda okolice.