20 let dolga zgodba

To ima za seboj MEŠANA PEVSKA SKUPINA »Dr. France Prešeren« ( MEPS ) Kulturnega društva na Breznici.

V soboto so slavili in ob tem priredili nastop v dvorani Pod Stolom za ljubitelje kulture in njihovega petja.

Osebno vabilo je znak pozornosti, vsakemu značka ob vhodu in napisan spored, vse izredno domiselno in lepo oblikovano, je takoj vsakega navdušilo. Pravilno ali ne napisana imenovanja društva in »dvorane Pod Stolom« pa ni krivda prizadevnih ustvarjalcev tegá. To je splošni problem v občini, stvarne ali namišljene inteligence, ki ne zna to urediti. Moj zapis je samo utrinek o inteligenci kulturnega dogajanja  v občini.

Pri vhodu so dekleta delila gradivo in vljudno opozorila, da pobirajo prostovoljne prispevke. Pred menoj je stal v elegantni črni obleki »pripadnik občinske inteligence« in pri sprejemanju gradiva pripomnil, da pač nima denarnice seboj. Očividci smo se samo spogledali…

Kako se bodo obnašali zanamci, vzgojeni v takem duhu.

V občini pomembna oseba je sedela na levi strani svojega spremljevalca, kar se večkrat dogaja tudi pri drugih pomembnežih pa nista bila brat in sestra.  

Impozantno deluje večnamenska dvorana, sedeži na tribuni so slabi, gladki in naprej nagnjeni.

Lepo je bilo pogledati na množico prisotnih. Začuda ni bilo na pozornici ne snemalcev, ne operaterjev, fotografi niso statirali po dvorani, za odrom tudi ni sedel kakšen predstavnik Radia Triglav i.t.d. Ni bilo pomembnih nastopačev.

Preprosto urejen oder in lutke v prvih enakih oblekah za nastope pevcev MEPS-a, je dalo slutiti, da se bo dogajalo nekaj lepega in kulturnega. Z glasnim akordom se je pričelo in s petjem nadaljevalo. Pozorno smo sledili vsaki pesmi, ker so bile nam povečini neznane. Tisti, ki poznamo pevce te skupine in njihove  sposobnosti, njihove glasove, smo slišali vse in jim priznavamo vloženi trud, da so to naštudirali in te precej težke pesmi dovršeno zapeli ampak, kdor je tokrat prvič poslušal to petje, v tej večnamenski dvorani Pod Stolom ni občutil žametne miline njihovih glasov, ni slišal visokih tonov, ne rezkega vriska, ki človeka dvigne od tal…   

Priprave so prenašale petje po dvorani, strop in stene pa so povzročile kovinski zvok. Če bi zamižal bi se gotovo počutil kakor pod »konzervo«. Kakor so pločevinke različne, za razne potrebe, bi morale tudi dvorane biti prirejene različno, po potrebi.

Župan je bil navzoč in bi mu moralo to biti povod za razmišljanje, ker živi v prepričanju, da je  s to večnamensko dvorano rešil vse. Visok strop, kovinske cevi in ogrodje prav gotovo niso akustični elementi. V nobeni gledališki dvorani kaj takega ni in močno dvomim, če bodo MEPS-ovci še kdaj priredili samostojen koncert v tej dvorani, Blagnetova prav gotovo ne.

Kot nestrokovnjak bi mu svetoval, naj za take prireditve zniža strop s težkim blagom za zavese in na stene obesi dodatne ohlapne zavese iz težkega blaga, pod strop pa lahko obesi še papirnate metuljčke in plišaste medvedke.

Napovedovalka Smoletova je sicer lepo povezovala program s primernim in zabavnim  besedilom, ni nastopala. Njeni eleganci ni kaj oporekati, le vmesno duhovičenje in sprehajanje med nastopajočimi, ni bilo tej slavnostni prireditvi in njeni eleganci primerno. To je bila kulturna prireditev, ne zabavna. Inteligenca ali po domače razgledanost pa se je pokazala v izjavi, da bodo MEPS-ovci na vprašanje odgovorili z 'glasbo' pa so le zapeli… Prav tako se jim je župan zahvalil za lep 'glasbeni' večer. Kljub opravičilu svoje inteligence, je imel župan možnost, da bi se postavil na desno stran odra in hrbet obrnil proti steni, ne kakor je storil, da je hrbet kazal gledalcem v dvorani in govoril nastopajočim.

Županov ceremonijal z darilom je bil sicer izviren a neokusen pa ne samo iz higienskih razlogov. Poznam samo običaj, da se torta predstavi in tam tudi razreže in poje… Pa kaj hočemo? Taki pač smo!

Podžupan je želel pokazati svojo namišljeno skromnost, a je to v popolnem nasprotju z njegovim dvorcem v soseski, ki ima streho v eni mavričnih barv, ki motijo župana in tudi niso v skladu z občinskim odlokom o barvi streh. Darilo je pač darilo. Bolj primerno bi bilo, če bi ga res izročil eden izmed sosedov, ne pa ravno podžupan, ki je kot zadnji….. stal v vrsti in to na javni prireditvi. To je primerno njegovi inteligenci, ne pa funkciji in je nazoren dokaz želje po uveljavljanju pomembnosti.

To je samo nekaj izvlečkov iz vsebine, ki pa ugleda MEPS-ovcev in njihove slovesne prireditve, ne morejo okrniti.

Treba je poudariti, da je bil program domiselno pripravljen, naštudiran in odlično izveden.

Predstavitev vseh kostumov, ki so jih uporabili na nastopih doma in po svetu, v tej dolgi dobi nam priča, da so tudi za oči lepo poskrbeli, ne samo za ušesa, verjetno z lastnim trudom narejenih ali  pridobljenih.

Slikovni prikaz je samo podkrepil tisto, kar so pevci povedali. »Hišnik« Joža je v pravem pomeni priimka njihov…« za vse «…poskrbel, le tokrat posnetih glasov iz »konzerve« mu bo težko uspelo ustrezno predvajati. Lahko se potolažimo, saj bodo MEPS-ovci še kdaj zapeli.

Kljub temu, da je bil program precej razvlečen, smo slišali neponovljivo zgodbo in toliko priznanj in pohval, da ni prav nič čudnega, da se je nekaterim pevcem orosilo oko…ko so poslušali in na ekranu gledali pohvalo njihove spremljevalke, na gostovanju po Kitajski.

In za konec: Korajžno naprej   MEPS- ovci! Pomagajte odpreti svetu naše lepe vasi pod Stolom, da bomo še lepše živeli, da nas bodo še zanamci veseli.

                                                                                 V imenu K'PR' napisal

                                                                                                Pavel  Bešter