U T R I N E K - 5 -
K U L T U R N I Š K A B E D A v Vrbi
Zamisel je zares treba pohvaliti. Gorenjski muzej, ki upravlja Prešernovo hišo v Vrbi, nas je z lepo oblikovanimi vabili povabil, ob slovenskem kulturnem prazniku, na odprtje razstave 'ŽIVÉ NAJ VSI NARÓDI' v lepo oskrbovano Prešernovo hišo.Ogled in pogostitev sta minila v zelo prijetnem vzdušju.
Zagrenjeni smo bili le tisti, ki spremljamo dogodke v Vrbi že dokaj let.Pod vtisom dogodkov pišem te vrstice.
Vabili smo »s v e t«, naj počasti našega velikega pesnika. Prišli so diplomatski predstavniki držav iz vseh koncev sveta in v več kot petnajstih jezikih predstavili Prešernovo 'Zdravljico'. To je bil dogodek, ki mu ni para. Program je povezovala ga. Alenka Bole Vrabec.
Po napovedi v vabilu, naj bi ga tudi ona oblikovala.Ni kaj očitati njenemu govoru, njeno znanje pa je preozko, da bi tako prireditev speljala, kot se spodobi.Že na proslavi leta 2000 se je zgodilo, pod njenim vodstvom, da so odkrili spomenik, zastave so ostale pri tleh. Šele po odhodu g. Kučana so potegnili zastave na drogove. Tokrat se je očitno pokazalo, da ji je vse drugo, razen govora, spolzelo skozi prste. Po izvedenem programu je nisem nikjer več opazil.Upam, da jo v Vrbo nihče več ne bo vabil.
Podal bom še kratek opis dogodka.Prireditveni oder je bil postavljen pri spomeniku. Na drogovih sta viseli dve zastavici, kakor dve otroški plenici.Pred drogovi, za spomenikom je stal osebni avto, zraven so stali zvočniki in po tleh so bili napeljani kabli. Okrog so se gnetli novinarji, snemalci in še kdo po nepotrebnem.S te smeri so prihajali na oder pozvani nastopajoči tuji predstavniki, ki so se zadrževali v primerno »kulturni» razdalji od spomenika.Nikogar ni bilo, ki bi jih sprejemal, vodil in usmerjal.Opazili smo njihov nelagoden občutek. Gneča ob spomeniku je zastrla pogled gledalcem na oder. Stali smo na cesti. Med gledalci in odrom so med nastopi vozili avtomobili. Snemalci so nadležno skakali naokoli. Ne vem, kaj so snemali? Mogoče ta »kaos«. Klavrne izvedbe odra ne bom opisoval, z nekaj borovimi vejami bi ga enostavno olepšali. Pogled proti Prešernovi hiši je ponujal klavrno podobo polomljene ograje ob kovinski omarici in še dalje, na sosedovih balkonih izobešeno perilo.
Tudi župan Franc Pfajfar ni imel spremljevalca. Nerodno se je premeščal med gledalci sem ter tja. Nekdo bi moral biti zadolžen, da bi izkazal pozornost županu in diplomatskim predstavnikom, če so bili povabljeni.
Gospod dr.Valentin Inzko,veleposlanik RA in koroški Slovenec je v prvem stavku svojega nagovora omenil Mozarta in Mozartovo leto ter s tem pokazal ponosno domovinsko držo.
Mi, Slovenci v Vrbi se pa obnašamo kakor »čobani«.
Selo 6.2.2006